Bok!

Pa začnimo… no ja za danes samo en tak povzetek trenutnega stanja.

Znašla sem se na točki v življenju, kjer se mi vse zdi bolj zakomplicirano kot recimo da je. Lahko bi rekla “quarter-life crisis”, baje se to rado zgodi okoli 25. leta. Naj pojasnim…

Dosegla sem vse cilje, ki so mi jih kot otroku starši zabili nekam v tisti del možganov, ki me je nekako vedno vodil skozi najstniška leta. Najprej šola osnovna (check), srednja (check), diploma (check), poišči službo (check), služba za nedoločen čas (check) in nazadnje še nek svoj dom (check).
In zdaj, ko vse to imam, se mi zdi da več ne vem kako naprej, da sem na poti do tega zgubila del sebe, katerega se zdaj na vse pretege trudim poiskati. Zaradi tega je moje življenje trenutno postalo pravi kaos.

Največji problem imam z življenjem na svojem, to je bila največja želja kar sem jih imela, zdaj po skoraj enem letu pa vidim, da to ni tak lahko kot sem si mislila.
Trenutno stanje v hiši je precej kaotično. Pa ne na način, ko prideš k nekomu na obisk in reče “nič se sezuvat sej imamo razmetano” in se obrneš okoli in nikjer r-ja od razmetanega. Ne to je KAOS. Kartonske škatle povsod po hiši, nekaj gradbenega materiala in orodja tu in tam, kaos nebi bil brez umazane posode in seveda tudi prah in tako dalje… Taktika pospravljanja za sobotni poker večer? Vse iz mize prestavit na omaro in… no sej je vredu, sej so samo kolegi, važno da je za mizo plac. In potem smo kar naenkrat dva tedna kasneje in škatle od pic še kar čakajo na mizi, da jih ne vem kdo pospravi.

AMPAK, ker življenje nikogar ne čaka, sem se odločila, da začnem stvari zapisovati, da sama sebe nekako probam zmotivirati in začeti početi stvari, ne pa da o njih samo razmišljam.

Ker me ogromno stvari zanima imam namen, da ta blog uporabim, kot svoj osebni dnevnik, knjigico z recepti in prostor kjer dokumentiram vse, od prenove hiše, do vseh ostalih projektov, ki se jih velikokrat lotevam. Trenutno je moj edini cilj, da s tem pomagam sebi, v prihodnje pa tudi komu drugemu, ki se znajde v kakšni podobni situaciji. Če že ne bom v pomoč vsaj upam, da se zaradi mojega jamranja nekdo nekoč počuti malo manj sam in malo manj nesposoben za življenje, ker vsaj jaz trenutno ne vem točno kaj delam.

To je to in… “AMOR FATI”.

Leave a comment